Slovenci se pogosto s ponosom oziramo po svojem naravnem bogastvu, ki ga imamo v izobilju, torej po lesu. Les na splošno vsi hvalimo in ga imamo radi, še vedno pa v polnosti ne izkoriščamo njegove potenciale. To je še zlasti opazno pri gradnji, kjer les pogosto nadomeščajo mnogi drugi, umetni in za okolje mnogo manj prijazni materiali.
Slovenija je glede poraščenosti z lesom izjemno bogata država. Imamo tudi dobro geografsko in kulturno lego. Naš les je namreč dobro poznan in cenjen tako pri sosednjih Italijanih, ki so zagotovo svetovna velesila pri oblikovanju in uporabi lesa, kot pri Avstrijcih, ki so znani kot najboljši pri smotrni uporabi lesa v arhitekturi. Prav tako je v Sloveniji dovolj znanja o lesu in njegovem pomenu, žal pa se pogosto zdi, da umanjka neka skupna strategija in organizacija, zato vseh potencialov in možnosti, ki jih nudi les ne znamo v polnosti izkoristiti.
Lesene hiše so tako ena izmed takšnih priložnosti, ki jih moramo šele zagrabiti. Pri nas v gradnji zaenkrat prevladujejo drugi materiali, ki so dražji ter jih je potrebno uvažati in v mnogih primerih močno obremenjujejo okolje. Če bi se gradnja osredotočila tudi na uporabo lesa kot gradbenega materiala pri izgradnji hiš, bi potencial lesa mnogo bolj opazili in tudi cenili. Hkrati bi to pomenilo, da bi manj kvalitetnega lesa iz Slovenije izginjalo v tuje države, kjer znajo naš les s pridom uporabiti. Zavedati se moramo, da smo v Evropi tretji po gozdnatosti, prav tako pa je gradnja z lesom izjemno hitra, natančna, trajnostna, požarno in potresno varna varčna, zdrava, predvidljiva in fleksibilna. Sploh po nedavnem žledu velja razmisliti, kaj bomo kot država storili z vsem lesom, ki je na voljo.
Pohištvo, s katerim opremljate svoje stanovanje, je lahko iz različnih materialov. Ni pa...